7. NOČ PARKELJNOVVESELI DECEMBER 2018Zavod SotočjeVisit MedvodeOKUSI MEDVODZavod SotočjeZavod Sotočje
1 2 3 4 5 6 7

Turistične znamenitosti

NARAVNE ZNAMENITOSTI V MEDVODAH

POLHOGRAJSKI DOLOMITI

Polhograjski Dolomiti imenovani tudi Polhograjsko hribovje, Polhograjci ali Pograjci so slovenska geografska regija, ki na severu meji na nekoliko višje Škofjeloško hribovje, na jugu pa na Ljubljansko kotlino oz. Ljubljansko barje. Osvojite jih lahko iz različnih medvoških strani. Prva možnost je začetek čez Golo brdo (gostilna Slavkov dom), od koder peš nadaljujete pot proti Katarini. Druga smer vodi najprej čez Žlebe (cerkev sv. Marjete, zgrajena leta 1511) in od tam peš pot proti Katarini in naprej po Polhograjskih Dolomitih. Če pa želite v osrčje Polhograjskih Dolomitov z avtomobilom, je prava smer Medvode – Sora – Katarina. Pripeljete se do vasi Topol, kjer lahko pustite avto in se peš odpravite na različne vrhove. Napotite se po senčnati stezi do vznožja Grmade, ki je od tod najlažje osvojljiva. Maja na njenih skalnih pobočjih cveti blagajev volčin (Daphne Blagayana). Nazaj grede se ustavite na Gontah, kmetiji odprtih vrat. Če še niste dovolj utrujeni, se lahko od tod v dobre pol ure vzpnete na Tošč (1021 m), najvišji vrh Polhograjcev. 

Razgiban predalpski svet zahodno od Ljubljane je znan po priostrenih vrhovih, lepih razgledih in pestrem rastlinstvu. Grebenski vrhovi – Grmada (898 m), poraščeni Tošč (1021 m), prikupni sv. Jakob (806 m), Rog (798 m), zgodovinski skrivnostni Jeterbenk (774 m) in Govejek (730 m) in Osolnik (857 m) vas vabijo na razgledne sprehode in ponujajo lep razgled na Škofjeloško hribovje, Kamniško – Savinjske Alpe, Sorško polje, Ljubljansko kotlino in celo proti Notranjski.

Med drugim lahko tu srečate gamse in muflone, samotni gozdovi pa nudijo bivališče zaščitenemu divjemu petelinu.


SOTOČJE REK SAVE IN SORE

Topli izvir Straža je razmeroma močan hipotermalni izvir sredi polj pod Spodnjimi Pirničami. Temperatura vode se giblje med 17 in 23 °C, pretok vode pa med 6 in 8 l/min. Temperaturna razlika med toplo vodo in mrzlim zrakom je najbolj opazna pozimi, ko se iz vode dvigajo meglice. Straža je edini še ohranjen tovrstni izvir v Ljubljanski kotlini in je kot krajinska posebnost z značilnim sredozemskim rastjem (v 20. letih prejšnjega stoletja so tu, daleč od drugih znanih rastišč v Primorju, našli redko sredozemsko praprot venerini lasci) zaščitena kot naravni spomenik. Krajani Pirnič si prizadevajo, da bi v zaščiteno območje vključili tudi bližnje biotsko raznoliko mokrišče in opuščeni kamnolom. Izvir so od nekdaj, predvsem pozimi, uporabljale perice iz okoliških vasi.

Voda iz izvira se danes steka v večji bazen, ki ga je Turistično društvo Pirniče pred leti uredilo in očistilo, da je poleti primeren tudi za kopanje. Izvir z okoliškimi potmi med polji in travniki ob Savi je priljubljen cilj sprehajalcev, tekačev in kolesarjev, ob njem so urejene klopce, kjer si boste po najdbi zaklada lahko privoščili zasluženo malico.


MLAKA V HRAŠAH


V Hrašah pri Smledniku sta dve mlaki, ki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Nahajata se na zahodni strani vasi in merita okrog pet hektarov, globina vode pa ni večja od dveh metrov. Mlaki obdajajo travniki in mešani gozd.

Hraški mlaki sta naravovarstveno zelo pomembni, saj gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic. Tu gnezdijo čopasta črnica, mali ponirek, mlakarica, priba, močvirska trstnica, mala bobnarica, labod, občasno pa se zadržujejo tudi raca žličarka, kreheljc in raglja. Mokrišče predstavlja tudi največje mrestišče zaščitenih žabjih vrst v okolici. Tako so svoj dom tu našle zelena rega, sekulja, krastača, rosnica in zelene žabe pa tudi dvoživka planinski pupek. Gozdovi in travniki v okolico pa predstavljajo prostor za prehranjevanje živalskih vrst.

Mokrišče postaja sestavni del šolskih programov bližnjih šol, vedno pogosteje ga obiskujejo ornitologi, biologi in drugi ljubitelji narave.


ZBILJSKO JEZERO

Zbiljsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Savi pri Zbiljah. Jezero je nastalo leta 1953, ko so ob izgradnji hidroelektrarne Medvode postavili jez. Jezero je široko 40-250 metrov in ima površino 69 hektarjev. Zgornja gladina jezera lahko doseže do okoli 328 metrov nadmorske višine, takrat je jezero dolgo 5 kilometrov in se razteza med Medvodami in krajem Mavčiče, kjer je tudi hidroelektrarna Mavčiče. Nad jezom v Mavčičah se reka Sava razširi v umetno Trbojsko jezero.

Naselja ob Zbiljskem jezeru so Zbilje, Podreča in Dragočajna (hotel in avtokamp). Čez jezero je speljan most, ki povezuje Zbilje in Valburgo (pod gradom Smlednik).

Po zajezitvi za HE Mavčiče je Sava v jezersko kotanjo odlagala velike količine proda in mulja, zato so rekreativno-turistične dejavnosti ob jezeru postopno zamirale. Prav zaradi tega so sredi 90-tih let 20. stoletja jezero delno sanirali. Po sanaciji je ponovno oživel športni ribolov.

Zbiljsko jezero je že kmalu postalo priljubljena izletniška točka, prav tako pa se je primerno temu razvila tudi vas Zbilje. V Zbiljah lahko najdemo tudi izposojevalnico kanujev in čolnov in bar, kjer se lahko posončite na ležalnikih. Ob jezeru lahko najdemo še zelo lepo urejeno igrišče za otroke, igrišče za odbojko in prostor za piknike.

KULTURNE ZNAMENITOSTI V MEDVODAH

STARI GRAD IN KALVARIJA

Stari grad imenovan tudi Smledniški grad se nahaja na manjši vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore. Razvaline gradu presegajo lokalni pomen ter se uvrščajo med pomembnejše v Sloveniji, saj grad po zasnovi in gradbenem razvoju v najčistejši obliki predstavlja srednje velik srednjeveški grad v osrednji Sloveniji. Grad je danes lepa razgledna točka, v preteklosti pa je služil kot razgledni stolp pred osvajalci ozemelj. Tu mimo je potekala tudi pomembna tovorniška pot iz Savinjskega proti Italiji.

Z gradu je vidna Šmarna gora, na zahodu Lubnik, Ratitovec in Julijske Alpe s Triglavom, na severu Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe, na jugozahodu pa Polhograjsko hribovje.

Grad je bil zgrajen v romaniki z namenom varovanj pred osvajalci. Sestavljala sta ga samostojni obrambni stolp in obrambni jarek. Obnovljen in spremenjen je bil v gotskem obdobju, kasneje pa po potresu leta 1511, ko so v renesančnem stilu dozidali bivalne prostore in obrambne stolpe. Grad so obnavljali do leta 1610 in je lep primer razvoja srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji.

Grad je zamenjal več lastnikov, za prvega velja Ulrich Smledniški (Wdalricus de Fledinich) Celjski grofje in Habsburžani. Od leta 1695 je bil lastnik Janez Adam, plemič Pernburg, pozneje baron Flödnich, njegovo rodbino so leta 1795 nasledili baroni Lazzariniji.

Pod gradom je okrepčevalnica, kjer strežejo hrano tudi med tednom, ob koncih tedna pa je izbira še večja. Če vam vzpon do Starega gradu ne zadošča, se lahko od tam podamo naprej še do svetega Tilna na Repenjskem hribu.


DVOREC LAZARINI

Dvorec Lazarini stoji v Valburgi, zgrajen je bil v 18. Stoletju, ko je začela bledeti zunanja nevarnost in so graščaki opustili Stari grad ter se preselili v nižino.

Dvorec je najprej pripadal družini Smledniških, a so ga zaradi finančnih težav leta 1795 morali prodati. Tako je dvorec po več sto let trajajočem obdobju baronov Smledniških dobil današnje lastnike barone Lazarinije.

Velika sprememba je prišla z drugo svetovno vojno, ko so dvorec zaplenili, na srečo nova oblast graščine ni prepustila propadu, temveč je v njem najprej uredila dom za vojne sirote, kasneje pa vzgojni zavod in osnovno šolo.

V viteški dvorani so znamenite iluzionistične freske iz 18. Stoletja nemškega slikarja Eustachiusa Gabriela. Upodobitve predstavljajo bogove na Olimpu, prispodobo letnih časov, Apolona na sončnem vozu in zodiak; v grajski kapeli pa je upodobljen sv. Frančišek Asiški.

 
GRAMOZNA JAMA


Gramozna jama v Medvodah je grobišče 25 talcev, ki so bili ustreljeni konec leta 1943. Vsako leto 1. Novembra poteka slovesnost v spomin na umrle talce.


ROJSTNA HIŠA JAKOBA ALJAŽA


Rojstna hiša Jakoba Aljaža stoji v Zavrhu pod Šmarno goro.

Jakob Aljaž je bil župnik, skladatelj, publicist in planinec. Posebno veliko vlogo je imel pri razvoju slovenskega planinarstva. Med župnikovanjem na Dovjem je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava ter tam dal zgraditi skromno zavetišče, imenovano Aljažev stolp. Zemljišče je kasneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Zgraditi je dal tudi nekatere druge planinske koče v Triglavskem pogorju: Triglavski dom na Kredarici, dom v Vratih (danes Aljažev dom) in Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Označil je tudi številne planinske poti.

Zanimal se je tudi za glasbo. Pisal je predvsem zborovske pesmi, v katerih prevladujeta domovinska ljubezen in ljubezen do gora, med katerimi izstopata Triglav moj dom in Slovan, na dan.

 
ROJSTNA HIŠA FRANCA ROZMANA - STANETA


Franc Rozman (Stane Mlinar) velja za partizanskega narodnega heroja.

Franc Rozman - Stane se je rodil 27. Marca 1911 v Spodnjih Pirničah pri Medvodah. Imel je težko in revno otroštvo, določili so mu skrbnike in eden izmed njih je bil Valentin Tin Rožanc, komunist in kasnejši narodni heroj. On je vplival na Franca, da je postal somišljenik komunizma. Že kot mlad fant se je navduševal nad vojsko in leta 1932 odšel na služenje vojaškega roka. 1. Oktobra 1936 se je kot jugoslovanski prostovoljec pridružil španski republikanski vojni. Ko je late 1937 končal podčastniško šolo, je postal pomočnik in komandir čete, nato pa še stotnik in poveljnik bataljona. Postal je član komunistične partije Španije, leta 1939 pa član Komunistične partije Jugoslavije.

Med drugo svetovno vojno je bil interniran v francoskih taboriščih, Nemci pa so ga po kapitulaciji Jugoslavije poslali v Nemčijo na prisilno delo. Od tam je pobegnil v Jugoslavijo in se vrnil v Ljubljano kjer je postal vojaški inštruktor pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet.

Osnoval je štajerski partizanski bataljon in z njim sodeloval pri napadu na Šoštanj in v več bitkah v zimi 1941/42. Njegovi nazivi so se kar vrstili, postal je komandant druge grupe odredov, komandant 4. štajerske operativne cone in nato poveljnik Glavnega štaba NOV in POS. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943 je bil izvoljen v SNOD in v delegacijo za Avnoj. Leta 1944 je vodil pomembnejše vojaške operacije na celotnem slovenskem ozemlju in osebno sodeloval pri večjih akcijah 7. korpusa, septembra istega leta pa je napredoval v generallajtnanta.

7. novembra se je hudo poškodoval med preizkušanjem novega orožja – minometa, ki so ga partizanom poslali britanski zavezniki, še istega dne je umrlim v bolnišnici OF Kanižarica pri Črnomlju. Začasno je bil pokopan v Črnomlju, leta 1949 pa je bil prekopan v Grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

Odlikovan je bil tudi z redom partizanske zvezde I. stopnje in bil imetnik Spominskega znaka 1941. V Španiji je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in z redom vojne za neodvisnost Španije. Sovjetska zveza mu je 1944 podelila red Suvorova II. stopnje, Predsedstvo AVNOJ pa ga je 11. novembra 1944 odlikovalo z redom narodnega heroja za organiziranje in krepitev NOV in POJ, za spretnost v poveljevanju in za osebno junaštvo, ki ga je pokazal med vso NOB.

Velja za eno najpomembnejših vojaških osebnosti iz časov NOB. Njemu je posvečena  znana partizanska pesem Komandant Stane. Po njem se imenuje veliko ulic in cest pa tudi osnovnih šol v Sloveniji ter  vojašnica v Ljubljani.

Republika Slovenija je ob stoletnici rojstva izdala spominski kovanec za dva evra. Avtor idejnega osnutka je Edi Berk. V nakladi milijon kovancev so ga izdelali in skovali na Finskem. V obtok je bil dan na prvi pomladni dan, 21. marca 2011.


CERKVE IN KAPELICE

Sakralno kulturno dediščino v Medvodah predstavlja predvsem dvajset cerkva in množica znamenj in kapelic po vseh krajih. Čeprav so se naselja skozi čas bistveno spremenila, se je ohranilo še mnogo ljudske stavbne dediščine.

Hraše:
- Cerkev sv. Jakoba

Smlednik:
- Cerkev sv. Urha
- kapelica sv. Urha

Pirniče:
- Cerkev sv. Tomaža
- Cerkev sv. Križa
- Cerkev Marijinega vnebovzetja

Zbilje:
- Cerkev sv. Janeza Krstnika

Dragočajna - Moše:
- Cerkev sv. Mihaela v Mošah

Žlebe:
- Cerkev sv. Marjete
- Cerkev sv. Jakoba na Petelincu
- Cerkev sv. Janeza Krstnika v Preski

Sora:
- Cerkev sv. Štefana
- Cerkev sv. Andreja na Gostečah
- Cerkev sv. Mihaela v Dolu
- Cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Osolniku
- Cerkev sv. Miklavža na Jeprci
- Cerkev Sv. Petra in Pavla na Ladji
- Cerkev Sv. Florjana na Tehovcu

Katarina:

- Cerkev sv. Katarine na Topolu
- Cerkev sv. Jakoba na Brezovici