JESENSKE SERENADE

Jesenske serenade bodo v Medvodah to leto gostovale že 34-ič. Tudi tokrat bomo ob sredah zvečer v mesecu septembru  lahko prisluhnili talentiranim glasbenim izvajalcem.

Soorganizator je Glasbena mladina Ljubljanska, ki pripravi izbor nastopajočih, Javni zavod Sotočje Medvode pa k organizaciji pristopa kot koordinator koncertov. Od leta 2018 vam pred koncerti predstavimo tudi zgodovino cerkva in drugih prostorov, v katerih so izvedeni koncerti.

Sreda, 8. septembra 2021, ob 20.00     Župnijska cerkev sv. Štefana v Sori 


BITI ALI LJUBITI 


Komorna skupina Glasbenega društva Tamburjaši
Mojca Lavrenčič, čembalo in umetniška vodja

Koncert z besedo povezuje Tadej Pišek. Besedila je izbral Tadej Pišek.


Spored:


William Shakespeare, prev. Janez Menart: Sonet 23


Johann Sebastian Bach (1685–1750), prir. Vlasta Lokar Lavrenčič: 
Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068
II. Air


William Shakespeare, prev. Janez Menart: Sonet 73


Johann Sebastian Bach (1685–1750), prir. Mojca Lavrenčič: 
Orkestralna suita št. 2 v h-molu, BWV 1067
VII. Badinerie


William Shakespeare, prev. Janez Menart: Sonet 34

Claude-Bénigne Balbastre (1724–1799): 

Skladbe za čembalo: Prva knjiga

I. La de Caze

William Shakespeare, prev. Janez Menart: Sonet 90


Claude-Bénigne Balbastre (1724–1799): 
Skladbe za čembalo: Prva knjiga
V. La Boullongne


William Shakespeare, prev. Janez Menart: Sonet 130


Antonio Vivaldi (1678–1741), prir. Mojca Lavrenčič: 
Koncert za godala v C-duru, RV 113
Allegro
Grave
Allegro

William Shakespeare, prev. Janez Menart: Sonet 18


François Couperin (1668–1733):
Umetnost igranja na čembalo: Suita št. 25
La Visionnaire
La Misterieuse
La Monflambert
La Muse victorieuse
Les Ombres errantese

William Shakespeare, prev. Janez Menart:Sonet 29


Marc-Antoine Charpentier (1643–1704), prir. Anton Grahek: 
Te Deum, H. 146
I. Preludij


GLASBENO DRUŠTVO TAMBURJAŠI
iz Vipave je bilo ustanovljeno leta 2008. Sestavljajo ga mladi, od osnovnošolcev do zaposlenih, ki so tamburaško znanje pridobili na OŠ Draga Bajca Vipava in na GZ H. O. Vogriča pod mentorstvom mag. Vlaste Lokar Lavrenčič. Orkester s svojim razgibanim repertoarjem, ki obsega ljudske, popularne, klasične in originalne tamburaške skladbe, vedno prepriča tako koncertno publiko kot tudi strokovne komisije. O tem pričajo polne dvorane in izključno zlata priznanja ter nagrade na slovenskih in tujih tekmovanjih. 


Društvo od ustanovitve dalje strokovno in organizacijsko vodi Vlasta Lokar Lavrenčič, dirigentsko vlogo pa je leta 2017 prevzela MOJCA LAVRENČIČ, ki se predstavlja kot vsestranska in perspektivna umetnica. Magistrantka (2018) ljubljanske glasbene akademije kot dirigentka redno sodeluje s številnimi slovenskimi simfoničnimi orkestri (Slovenska filharmonija, RTV, SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor, Grex Symphoniacorum idr.), posebno strast pa goji tudi do čembala oz. stare glasbe. Pod mentorstvom prof. Egona Mihajlovića in asist. Martine Okoliš je izvedla že številne samostojne recitale, tokrat pa nas bo v barok popeljala v družbi komorne zasedbe Tamburjašev.


TADEJ PIŠEK
je diplomirani dramski igralec, ki se je s svojim enajstletnim profesionalnim delovanjem dodobra uveljavil tako v gledališču, filmu kot tudi na radiu in televiziji. Po zaključeni akademiji je igralsko spretnost razvijal v številnih predstavah in performansih v institucionalnih in neodvisnih gledališčih in produkcijah. Po nekaj letih svobodnega ustvarjanja se je redno zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst, kjer je ustvarjal kot igralec in režiser. Po petih letih je zapustil SSG in do danes deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Redno sodeluje z ljubljanskim Mini teatrom tako v predstavah za odrasle kot predstavah za otroke, z institucionalnimi gledališči SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, Slovenskim stalnim gledališčem Trst, Gledališčem Koper, Špas teatrom idr. Njegovo ustvarjanje pa obsega še veliko število sinhronizacij risank, radijskih iger, avtorskih gledaliških projektov, vodenje prireditev in pisanje scenarijev ter dramskih tekstov. V svojem profesionalnem ustvarjanju posveča posebno pozornost delu z otroki in mladimi. Je umetniški vodja gledališke šole Mini teatra v Ljubljani, organizira gledališke delavnice in bralne urice. Mladim posveča tudi velik del svojega avtorskega in pisateljskega ustvarjanja. Deluje tudi kot trener javnega nastopanja in mehkih veščin komunikacije, ki jih za različna podjetja in posameznike organizira v svojem Kulturnem zavodu Godot. Za svoje ustvarjanje je prejel kar nekaj domačih in tujih nagrad. Naj omenimo igralsko nagrado na gledališkem festivalu v Bugojni 2015, nagrado za igralski ansambel na 15. mednarodnem festivalu otroških gledališč v Banja Luki 2015, mednarodno igralsko nagrado na 12. mednarodnem gledališkem festivalu Banja Luka 2013, grand prix na 47. Borštnikovem srečanju za predstavo Bartleby, pisar in druge. 


 

Sreda, 15. septembra 2021, ob 20.00   Cerkev sv. Katarine na Topolu 


BODI TIHA PESEM

Jaka Mihelač, bariton
Jure Cerkovnik, kitara


Koncert z besedo povezuje Tina Uršič. Besedila je izbrala Tina Uršič.


Spored:
 
Giulio Caccini (1551–1618), prir. Jure Cerkovnik:
Amarilli, mia bella


Josip Procházka (1874-1956), prir. Jure Cerkovnik: 
Kaj bi te vprašal?

Saša Pavček: Poljub zapisan


Alessandro Scarlatti (1660–1725), prir. Jure Cerkovnik: 
Sento nel core


Benjamin Ipavec (1829–1908), prir. Jure Cerkovnik: 
V spominsko knjigo

Saša Pavček: Srce spregatve


Alessandro Scarlatti (1660–1725), prir. Jure Cerkovnik: 
Se tu della mia morte


Benjamin Ipavec (1829–1908), prir. Jure Cerkovnik:
Mak žari

Barbara Korun: Nikomur ne povem


Giulio Caccini (1551–1618), prir. Jure Cerkovnik:
Tu ch'hai le penne, amore


Benjamin Ipavec (1829–1908), prir. Jure Cerkovnik:
Če na poljane rosa pade

Barbara Korun: Včasih me prehiti


Giuseppe Giordani (1751–1798), prir. Jure Cerkovnik: 
Caro mio ben


Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973), prir. Jure Cerkovnik: 
Počitek pod goro

Barbara Korun: Kako napišeš pesmico


Jean-Paul-Égide Martini (1741–1816): 
Piacer d'amor


Anton Lajovic (1878–1960), prir. Jure Cerkovnik:
Mesec v izbi
JAKA MIHELAČ
je magistriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Matjaža Robavsa. Prvo pevsko izobrazbo je dobil na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Edite Garčević Koželj. Od sezone 2019/20 je solist v Berlinski državni operi, redno pa sodeluje z Okrestrom Slovenske filharmonije ter z opernima hišama SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Opera in balet Maribor. Za svoje uspehe na opernem ter koncertnem področju je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani ter Škerjančevo nagrado, ki jo podeljuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani.


JURE CERKOVNIK
po študiju na Dunajski in Zuriški akademiji trenutno koncertira, poleg tega pa je kot asistent na Zuriški akademiji tudi pedagoško aktiven. Nastopa v dvoranah kot so Konzerthaus in Ehrbaar Saal na Dunaju, Iwami Arts Center na Japonskem, Narodno Pozorište v Sarajevu itn. Leta 2018 in 2019 je odšel na turnejo po Japonskem in Tajvanu, sicer pa na festivalih kitare gostuje ne samo koncertno ampak tudi kot predavatelj in žirant glasbenih tekmovanj. Kot solist je nastopil s simf. orkestrom Karlovy Vary, orkestrom Simfonika ter s Sarajevskim filharmoničnim orkestrom. Dejaven je v kitarskem Duu z Aljažem Cvirnom. Leta 2017 je izdal  prvi CD Palettes (Baros Records).

TINA URŠIČ, diplomirana igralka, je že pred leti gledališki oder zamenjala za zunanji vrvež in naravo. Svoj nemiren popotniški duh je uspešno združila z novinarskim delom na televiziji in tako spoznavanje dramskih likov zamenjala s spoznavanjem ljudi in njihovih zgodb v resničnem svetu. Že vrsto let sodeluje z Nacionalno televizijo - RTV Slovenija. Njeno glavno področje dela pa je predstavljanje zanimivosti in lepot Slovenije, ter aktiven športni način življenja. Gledalcem poskuša te vsebine čimbolj približati tako s svojim zgledom pred kamero, kot tudi z delom za kamero. Četudi se je odločila, da igralstvo ni njen poklic, pa bo del njega vseeno za vedno ostal v njenem srcu. Igralstvo ostaja v njenem življenju, pravi, kot začimba. Vedno se veseli posameznih projektov v katerih lahko izživi tudi ta del sebe. In ena takih začimb, zelo dišeča in prijetna, ki ji že vrsto let vedno znova ogreje srce so tudi koncerti Jesenskih serenad. Tu se sreča s predanimi ustvarjalci programov, z vedno novimi glasbeniki, čudovito glasbo in zdaj tudi že s številnimi spomini. Jesenske serenade imajo in bodo vedno imele posebno mesto v njenem srcu.


 

Sreda, 22. septembra 2021, ob 20.00   Knjižnica Medvode


KROKI SVATBE


Irena Rovtar, flavta
Mojca Menoni Sikur, violina
Gea Pantner Volfand, viola
Martin Sikur, violončelo


Koncert z besedo povezuje Dejan Pevčević. Besedila je izbral Dejan Pevčević.


Spored:


Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791), prir. Johann Nepomuk Wendt: 
Figarova svatba, K. 492 – izbor opernih točk


Lorenzo da Ponte (1749–1838), prevedel Jože Humer:
Odlomki iz libreta opere Figarova svatba


* krokí -ja m (ȋ) knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis pokrajine, predmeta: narisati kroki; pren. pisec malih lirskih krokijev (SSKJ)



Komorna glasba – prijatelji z istimi sanjami in ustvarjalnim nabojem skupaj v – komori. Ha, ha, ha … Šala! Izraz komorna glasba izhaja iz italijanske besedne zveze musica da camera, kar pomeni glasba v manjšem, posvečenem prostoru, kjer prijatelji igrajo za prijatelje in ustvarjajo intimne vezi, se medsebojno spoštujejo, navdihujejo in vzpodbujajo. Torej – vsak glasbenik daje in hkrati prejema. Kvartet nastopajočih je po študiju v Ljubljani iskal znanje še v tujini in na številnih mojstrskih tečajih. 


IRENA ROVTAR
, MOJCA MENONI SIKUR, GEA PANTNER VOLFAND in MARTIN SIKUR so dobitniki številnih domačih in tujih nagrad in priznanj. Nastopajo tako solistično kot tudi v različnih komornih sestavih. Irena je flavto študirala pri Karolini Šantl Zupan. Poleg igranja  v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija svoje znanje nesebično posreduje še mladim na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Mojca je vodja drugih violin v Simfoničnem orkestru RTV. Violino je študirala pri Dejanu Bravničarju, komorno igro pa pri Chia Chouju. Gea je violo študirala pri Miletu Kosiju, komorno igro pa pri članih kvarteta Carmina. V Simfoničnem orkestru RTV Slovenija vodi sekcijo viol. Martin je član Orkestra Slovenske filharmonije. Violončelo je študiral pri Cirilu Škerjancu, komorno igro pa pri Chia Chouju.

DEJAN PEVČEVIĆ o sebi pravi: »Sem otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani in od takrat živim pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Nekega dne sem iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. Ta ljubezen me je peljala po akedemijskem dvorcu od zvedavega študenta preko diplomanta do magistra umetnosti. Med študijem in po njem sem se profesionalno igral tako v institucionalnih igralnicah (MGL, SMG, SLGC, RTV SLO, APT, MGP, Mini teater, CD …) kot tudi izven njih (ŠKUC teater, GML, Flota, KUD France Prešeren, Glesbena matica itn.). Poklicno sem deloval doma in v tujini. Najbolj zanimive igre, med tistimi, ki vam jih lahko zaupam, so bile: zvedavost v monodrami Otročarije, varanje v gledališki predstavi Igra s pari, ples v Bari-ju, zavajanje v TV-nanizanki Daleč je smrt, lebdenje v breztežnosti s predstavo , poetika Jesenskih serenad, ljubljenje v filmu Deževanje, vojskovanje za Osvoboditev Primorske, potem je tu še radijska igra Sveta Barbara, režija gibljivih slik, npr. film Adrenalinc ter ostale stvaritve (99). Višek časa in energije vlagam v vse, kar miga in giba, npr.: surfanje, prijateljevanje, vandranje po svetu, potapljanje v knjigo ali morje, hribolazenje, plesno migotalkanje ...«

 


 

Sreda, 29. septembra 2021, ob 20.00   Cerkev sv. Janeza Krstnika v Zbiljah


USPAVANKE POLETJU


Slovenski godalni sekstet 
Ana Dolžan, violina
Vid Sajovic, violina
Nejc Mikolič, viola
Anuša Plesničar, viola
Izak Hudnik, violončelo
Katarina Kozjek, violončelo


Koncert z lastno poezijo povezuje pesnik Kristian Koželj.


Spored:


Uroš Krek (1922–2008): 
Godalni sekstet na temo Franka Martina


Kristian Koželj: 
Trenutek, ko pod podplatom zdrsne kamen ...
Lapidis Lacrimae
Zanimivo
Canzone d'amore 


Johannes Brahms (1833–1897): 
Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36
Allegro non troppo
Scherzo: Allegro non troppo – Presto giocoso
Adagio
Poco allegro


SLOVENSKI GODALNI SEKSTET
(SGS) deluje projektno že od leta 2017. V septembru 2017 so se tako sodelujoči glasbeniki iz spoštovanja in v spomin delovanja prof. Tomaža Lorenza zbrali na koncertu v Mestnem muzeju v Ljubljani pod okriljem Glasbene mladine ljubljanske, iz katerega je od tedaj zrastlo že tradicionalno muziciranje v ciklu Jesenskih serenad. Zaradi preteklih uspehov in vzajemnega interesa do skupnega muziciranja se je tako oblikovala stalna zasedba v sestavi: Ana Dolžan in Vid Sajovic na violini, Nejc Mikolič in Anuša Plesničar na violi ter Izak Hudnik in Katarina Kozjek na violončelu. Člani Slovenskega godalnega seksteta so se izobraževali doma in na tujem (Ljubljana, Dunaj, Detmold, Rotterdam, Zürich in Salzburg) in se poleg udejstvovanja znotraj polja komorne igre redno udejstvujejo tudi v orkestrski (Slovenska filharmonija, KSO Celovec, RTV  Slovenija itd.) in pedagoški (AG Ljubljana, KGBL, GŠ Škofja Loka, GŠ Kranj itd.) praksi in s svojim delom celo posegajo v raziskovalno polje filozofije in muzikologije.  Zasedba je v preteklih štirih letih nanizala že lepo število skupnih koncertov (Ljubljana, Celje, Vrhnika, Kropa itd.), v letu 2021 pa sta se formirala tudi dva glasbena cikla, katerih osnovno izvajalsko telo je zasedba Slovenskega godalnega seksteta s sodelujočimi gosti. Prvi nosi naslov 24 strun v atriju in predstavlja cikel  koncertov v atriju ZRC SAZU-ja v Ljubljani, katerih vodilo je izvajanje in spodbuda po napisanih novitetah slovenskih skladateljev za sestav. Drugi pa je DermotAbonma v Kropi na Gorenjskem, posvečen slovenskemu tenoristu Antonu Dermoti, v sodelovanju z uspešnimi slovenskimi pevci: Klemenom Torkarjem, Lizo Šparovec, Tomažem Štularjem in Irmo Mihelič. Poleg tega je komornemu sestavu svojo skladbo z naslovom Godalni sekstet posvetila tudi slovenska skladateljica Larisa Vrhunc, v mesecu decembru 2020 pa so glasbeniki prejeli tudi ponudbo za studijsko arhivsko snemanje (Krek/Dvořák) na 3. programu RTV Slovenija, radiu Ars. Umetnikom predstavlja komorna glasba, poleg ostalih glasbeniških panog, krono glasbenega ustvarjanja in jih izpolnjuje tako na poklicni kot osebni poti. Poleg vsebinske zaokroženosti in tehtnosti programa, kvalitetne in premišljene izvedbe sta  njihovi glavni vodili spodbujanje pisanja slovenskih novitet za sestav in močno poudarjena izobraževalna komponenta. 


KRISTIAN KOŽELJ
(1984) je pesnik, igralec, pedagog in knjižničar. Je član Igralskega studia bratov Vajevec, v okviru katerega je leta 2017 uprizoril monodramo Alessandra Baricca Devetsto. Leta 2018 je pri Hiši poezije izšel njegov pesniški prvenec Muzej zaključenih razmerij, istega leta pa je prejel nagrado revije Sodobnost za najboljši slovenski esej. Poezijo in eseje redno objavlja v najuglednejših literarnih revijah doma in v tujini.  Že desetletje je mentor srednješolskim pesnikom in igralcem. Od januarja 2021 vodi Univerzo za tretje življenjsko obdobje v okviru Osrednje knjižnice Celje. Leta 2021 je na Pesniškem turnirju Založbe Pivec s pesmijo Prvo obhajilo osvojil naslov vitez poezije.