VSTOP V PREŠERNO LETO #medvodami

Četrtek, 18.01.2024

Z letom 2024 vstopamo v praznovanje 30. obletnice občine Medvode, ko se bomo ozrli v preteklost in pogledali v prihodnost mlade in srčne skupnosti #medvodami. 

Prvi sklop dogodkov, ki že najavljajo pestro celoletno praznovanje, se bo odvil ob slovenskem kulturnem prazniku, med 7. in 9. februarjem 2024. Trodnevno dogajanje bo zajemalo osrednjo občinsko prireditev s podelitvijo kulturnih priznanj – pletenic, Prešernov dan za otroke z gledališko predstavo in ustvarjalnimi delavnicami, medkulturno srečanje z nastopom tujcev živečih v Medvodah ter koncert »Zvočne pokrajine« v izvedbi Boštjana Gombača in Eduarda Raona.

Javni zavod Sotočje Medvode se z dogodki konceptualno pridružuje tudi temi Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2024 z delovnim naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav, ki je tudi letošnja skupna evropska tema (Heritage of Cultural Routs, Networks and Connections). Tako bo osrednji lik letošnjih prešernih dnevov človek, družbeno in odnosno bitje, ki s svojim delovanje pušča odtise v lokalnem okolju in širše. Rdeča nit bo vzpostavljanje in ohranjanje medčloveških odnosov in opazovanje učinkov, ki jih ima kulturno povezovanje na prihodnost in razvoj. 

Prvi dan praznovanja, 7. februarja, se bomo ozrli v preteklost in kulturno dogajanje zadnjih tridesetih let ter podelili priznanja za posebne dosežke na kulturi v preteklem letu ter za življenjsko delo. Drugi dan praznovanja, 8. februar, pa je namenjen najmlajšim, da popoldne preživijo z najbližjimi, ustvarjalno in prešerno. To je dan, ko je brezplačen vstop omogočen vsem otrokom in družinam, program, ki ga na Prešernov dan in Ta veseli dan kulture Javni zavod Sotočje Medvode izvaja že od leta 2017. Prešerno praznovanje kulture se bo zaključilo v petek, 9. februarja, ko bomo najprej lahko prisluhnili kulturnim zanimivostim iz različnih držav na medkulturnem srečanju, zatem pa se bomo prepustili zvokom duduka, klarineta, lire in drugim instrumentom izpod rok Boštjana Gombača ter harfi in elektroniki Eduarda Raona. 'Njuno izvajanje lahko opišemo kot film z dolgimi kadri, ki občinstvo popelje od melanholičnih zvokov, armenskega duduka preko rekonstrukcije najstarejšega glasbila pa vse do zvokov narave, ptic, vetra, ko se s harfo in elektroniko ter različnimi glasbili in zvočili sprehajata po zvočnih pokrajinah.'